OBTOŽNICA ZA »HUDODELSTVA«:
»Tožilstvo podaja obtoži predlog zoper zelenca v lovstvu z imenom Brane, rojenim – če je bil sploh rojen, ker je zelen in je morda zrastel na smreki, očetu, ki je bil zelo verjetno krivolovec, kajti po nekomu je moral podedovati nagon; z občasnim prebivališčem v Mačjem dolu (poudarjam občasnim, ker je namreč večino časa preživljal v gozdu), ker ga utemeljeno sumimo, da je znanega dne, uplenil srnjaka, ki je sicer imel roge, vendar bi mu lahko le-ti zrasli do takšne velikosti, da bi bil jelen… To je storil ne glede na to, da bi imel lahko takrat bolj pomembne opravke kot je denimo menjava letnih gum ali snemanje modrca na boljši polovici. Toda premamila ga je opojnost narave in zašel je v revir domovanja omenjenega srnjaka… Uplenjeni divjadi izrekam lovski blagor…
Obtoženi zelenec je v dveh letih pollovske kariere (medklic: brez krsta itak ne more delati kariere), storil še več kršitev, ki jih lahko razvrstimo v hujše in lažje oblike:
HUJŠE KRŠITVE
– da je dneve in dneve, ne glede na to ali je bilo oblačno, jasno ali megleno, z nočnim daljnogledom opazoval zajca menda iz radovednosti, ker ga mentor v pripravniški dobi ni naučil kaj je samec in kaj samica.
-Med hujše kršitve šteje tudi nagovarjanje domačega mačka naj postane lovski pes in hodi z njim na jago, kajti, ko je hodil na prežo ga je več ljudi slišalo, ko ga je klical: »muc, muc, muc, pridi muc, priden muc in še pridi muc«, medtem, ko se je sam pomikal proti gozdu… Seveda je bilo takšno snubljenje v nasprotju z etičnim kodeksom, saj je hotel mačka uporabiti za lovskega goniča…
LAŽJE KRŠITVE:
– da je neznanega dne, na neznanem kraju, gledal iz oči v oči neznano sovo, ki je bila nato zaradi tega kot hipnotizirana, da je zaradi šoka odletela v temo, kjer bi se lahko zaletela…
– Prav tako je za mentorjem hodil kot njegov kuža – naj ilustriram – da je za njim hodil kot poparjen maček… Večkrat je mentorju pohodil peto in ga sezul.. To se je zgodilo, ko je imel mentor ‘tavisoke’ škornje…
Prilagam materialne dokaze:
-v papir zavit iztrebek divjadi, ki se je sicer izdišal;
-vonj po dihurju, ki ga ima obdolženec na sebi;
-bobek prestrašenega zajca, na katerega je naletel, ko je imel slečene hlače.Prosim, da se da bobek v analizo, ker sumimo, da ga je vzel iz svojega nosa in posvaljkal v roki…«
Tožilec predloži, če tako terjajo razmere, še druge materialne dokaze, ki jih je pustil lovec med svojim »negativnim« delovanjem… Vse to »oplemeniti« z besedno umetniško svobodo. Med pisanjem obtožnice je treba malo prirediti njegovo pripravniško dobo in sodelovanje z mentorjem, kar je lahko na robu resnice. Vplesti je treba na primer pretiravanje: »ko je hotel Janezovega (mentorjevega) istrskega goniča prešolati v ptičarja in ga je za hrbtom mentorja metal v zrak, da bi zletel kot ptič…«.
Ko predsednik senata po posvetu ugotovi (posvet je itak s kozarcem v roki), da je obtožnica primerna, in da stoji kot pribita, pozove obtoženca da naj se izjasni ali je kriv.
Se nadaljuje…
Avtor besedila in ilustracije: Brane Praznik
